Okt. 2003

Andreas Gross, poroccevalec Sveta Evrope
za Cceccenijo, posebej za Delo
Volitve so zgolj del problema,
ne pa njegova ressitev

Strasbourg - Andreas Gross, 51-letni zgodovinar in strokovnjak za politiccne vede iz Ssvice, je v Svetu Evrope prevzel najbolj nevarno in najmanj hvalezzno opravilo. Po odstopu lorda Franka Judda, nekdanjega britanskega obrambnega ministra, je namrecc postal poroccevalec (rapporteur) za Ccecenijo. Toda te nove vloge se ne boji. Jemlje jo namrecc zgolj kot nov velik izziv v svoji nadvse bogati mednarodni politiccni karieri.

Branko Soban

Kako to, da ste sprejeli to misijo? Mnogi ugledni evropski politiki so se namrecc resno otepali tega bremena.

Sem mnenja, da vselej lahko rastem z nalogo, ki se jo lotevam. Da lahko razvijam svoje sposobnosti, tudi cce so pred mano izjemno tezzke stvari. Vem, da je to delo, ki ga prakticcno ne moress dokonccati. Najtezzja stvar, ki se jo lahko lotiss v zzivljenju ...

... misija nemogocce! ...

... Natanko tako. Toda ne glede na to, imamo v Svetu Evrope veliko odgovornost do vseh Rusov in sse bolj do vseh Ccecencev, ki strahotno trpijo zze vso svojo zgodovino. Nikoli niso imeli prilozznosti, da bi sami odloccali o svoji usodi. Rusiji je treba pomagati, da postane zdrava, demokraticcna druzzba, z zdravim in posstenim odnosom do vseh, ki zzivijo pod njeno streho.

Zdi se, da se Evropa pravzaprav sploh ne zaveda, kako krvava in neusmiljena vojna divja na njenih tleh!

Ne bi rekel. Za grozote vojne v Cceceniji, za tamkajssnje nasilje in trpljenje Evropa zagotovo ve. Problem je v tem, da ta Evropa premalo stori za ressitev cceccenske krize. In za to so krivi predvsem najvplivnejssi evropski politiki. Jacques Chirac, Tony Blair in Gerhard Schroeder bi morali v dialogu s predsednikom Putinom uporabljati povsem drugaccen besednjak. Bogate evropske drzzave zanimajo zgolj ekonomski interesi. Ruska nafta in plin na primer. To seveda ni prav. Putinu bi bilo treba resno predocciti strassno cceccensko realnost. Morebiti bi potem resneje pritisnil na generale in varnostne sluzzbe. Nobena skrivnost namrecc ni, da ruski generali v Ccecceniji vztrajajo tudi zaradi dobicckov, ki jih kujejo na raccun bednega cceccenskega naroda.

Vam je lord Judd, ki se je s Cceccenijo ukvarjal dobra tri leta, dal kakssne posebne nasvete?

Z lordom Juddom sva velika prijatelja. Pred mojo julijsko potjo v Moskvo, kjer sem sem se v kremeljski administraciji pogovarjal tudi z gospodom Kozakom, ki se ukvarja s problemi federalizma, sem najprej poletel prav v London, kjer sva z lordom Juddom celih pet ur govorila samo o Ccecceniji. O njegovih izkussnjah, ki bi mi lahko koristile pri mojem delu.

Kakssne so vassi odnosi z vodstvom ruske delegacije tu v Strasbourgu, z Dmitrijem Rogozinom in Mihailom Margelovom?

Oba sta pozdravila moje imenovanje. Me sposstujeta, toda hkrati se seveda dobro zavedata, da za Rusijo ne bom prav lahek zaloga j ...

... razumljivo, saj slovite kot izjemno trd in neusmiljen pogajalec. To so na Kavkazu zze obccutili.

No, vsako nalogo pacc poskussam opraviti po svojih najboljssih mocceh. Z Rusi se zdaj zaradi priprav na parlamentarne volitve prakticcno ni mogocce pogovarjati. Toda po decembrskih volitvah se bo nova duma vsekakor morala resneje posvetiti Ccecceniji. Tudi zaradi javnega mnenja, saj je proti vojni v Ccecceniji zdaj zze okrog 70 odstotkov ruskega prebivalstva. Razumljivo, saj v Ccecceniji zdaj vsako leto v povpreccju umre vecc ruskih vojakov, kot pa jih je padlo med sovjetsko okupacijo Afganistana. Vsako leto mora v Cceccenijo okrog 50.000 mladih vojakov. Domov se vraccajo zaznamovani za vselej. S cceccenskim sindromom, ki je na las podoben vietnamskemu. Mnogi amerisski vojaki so namrecc po vrnitvi iz Vietnama postali nekakssni socialni izobccenci. To so bili socialno mrtvi in psihiccno povsem unicceni ljudje. Velikokrat tudi zaradi mamil, h katerim so se zatekali v obupu. Tako je danes tudi z maldimi Rusi, ki se vraccajo iz Ceccenije. To je ta hip najbolj krvavecca rana v Evropi. Sramota in tragedija, o kateri nocce nihcce nicc vedeti in nicc slissati. Zato so vsi tisti politiki - in tudi novinarji - ki opozarjajo na ta problem, v Rusiji sila nepriljubljeni. Prav zaradi tega se v svojem delu ne bom obraccal samo na dumo. Ta je pressibka, da bi lahko odloccneje posegla v vojno. Poskussal bom vzpostaviti stike predvsem z vlado in s Kremljem.

Kjer je glavni center mocci in kjer se kreira vsa ruska politika!

Na mojo nesrecco. Toda v Rusiji seveda obstajajo razliccni ssefi. Ne vem, koliko predsednik Putin v resnici lahko vpliva na generale in na zvezno varnostno sluzzbo FSB. Po drugi strani je gotovo tudi na cceccenski strani del krivde za nasilje v republiki. Celo Ahmad Kadirov, edini resni kandidat na nedeljskih predsednisskih volitvah, ima zelo moccne enote, ki neusmiljeno obraccunavajo z nelojalnimi Cceccenci. Zato se pogosto sploh ne ve, kdo je v resnici pravi gospodar v Ccecceniji.

Nekdanji mufti Kadirov ni le vojak, ampak je v Ccecceniji tudi glavni trgovec z vodko, ki jo prodaja ruskim vojakom. Po njem ji pravijo kar "kadirovka".

Res? Tega nisem vedel. Neverjetno!

Kakssno je vasse stalisscce do skupne komisije za Cceccenijo v Svetu Evrope, ki je po odstopu lorda Judda in Rogozina v bistvu prenehala obstajati? Je sse zziva ali pa ste jo morebiti zze pokopali?

Ne eno ne drugo. Za zdaj je le globoko zamrznjena. V tem stanju bo brzzkone do predsednisskih volitev v Rusiji marca prihodnje leto. Ssele takrat naj bi jo spet odmrznili.

Kaj Svet Evrope pravzaprav sploh lahko stori v tej vojni?

Glavni cilj je seveda najti primerne ressitve, poti iz krize. To je temeljna naloga mojega mandata. Svet Evrope je edina organizacija, ki jo Rusija sprejema kot posrednico. Ruska delegacija je na junijskem zasedanju pozitivno ocenila moj model avtonomije. Zze takrat sem opozoril, da bi morala Cceccenija za naslednjih deset ali dvajset let sposstovati ozemeljsko celovitost Rusije, Moskva pa bi Cceccencem morala za ves ta ccas zagotoviti avtonomijo, ki bi bila povsem blizu neodvisnosti. Avtonomija seveda pomeni dosledno sposstovanje sporazumov, zakonov in insstitucij. Avtonomija je denimo obstajala zze v sovjetskih ccasih. Tudi v nekdanji Jugoslaviji ste imeli izkussnje z njo. Toda komunisticcno pojmovanje avtonomije je bilo popolnoma napaccno. In tako je v Rusiji sse danes. Pojem avtonomije je globoko podcenjen. Sse zlasti, ko gre za Cceccenijo. V vseh posttotalitarnih drzzavah so osebne zveze namrecc vselej nad zakoni in insstitucijami. To bom seveda poskussal dopovedati obema stranema.

Ste zze bili v Ccecceniji?

Z lordom Juddom januarja 2000. Po vrnitvi v Moskvo smo imeli dolg, triurni pogovor s predsednikom Putinom v Kremlju. Pred tem sem bil v Ingussetiji, kjer je glavnina cceccenskih beguncev. Bili so predlogi, naj bi v Cceccenijo odpotovali ta teden, na tamkajssnje predsednisske volitve. Odloccili smo se, da ne gremo. Ceccenci namrecc na volitvah nimajo kaj izbirati. Kandidati, ki bi lahko bili resna alternativa Kadirovu, so bili namrecc ccrtani z volilnega seznama. Zato bomo v Cceccenijo odssli ssele po volitvah, najverjetneje zze konec oktobra.

Volitve v Ccecceniji v resnici ne ressujejo niccesar. To bo zgolj sse ena politiccna farsa, podobna tisti s spomladanskim referendumom o ustavi!

Res je. Takssne volitve so zagotovo zgolj del problema, ne pa njegova ressitev.

To seveda pomeni, da na volitvah v Ccecceniji ne bo mednarodnih opazovalcev?

Ne, tja ta hip ni mogocce. Z nasso udelezzbo bi zgolj legalizirali tamkajssnje volilno poccetje, kar bi Moskvi seveda nadvse ustrezalo. Tega za nobeno ceno ne smemo storiti. Tudi ruske nevladne organzacije (Memorial, Vojasske matere) so nam svetovale, naj ne gremo v Cceccenijo.

Naccrtujete srecccanje s predstavniki cceccenskega predsednika Aslana Mashadova?

V Moskvi sem se zze sreccal z Maigovim, odposlancem Mashadova na ruskih tleh. Zdaj je eden od cceccenskih kandidatov za novo dumo. Ko gre za mir, se morass pogovarjati z vsemi, tudi s tistimi, ki so v zaporu ali pa so drugacce diskreditirani. Jaz se preprosto moram pogovarjati z vsemi. V ruskih medijih je bilo na moj raccun zze kar precej kriticcnih pripomb. Nekdo je na primer zapisal, da sem ignorant.Toda tudi jaz imam dokaj debelo kozzo. Zze moj occe, ki je velik demokrat, mi je namrecc vbijal v glavo, da samo neumni ljudje mislijo, da so drugi ljudje ljudje sse boj neumni od njih samih ...

Andreas Gross